»Kot duhovnik si podoben pisatelju, če si poslušalec in ohranjevalec zgodb. Nekatere zgodbe ostanejo samo v tvojem srcu, ker imaš spovedno molčečnost, druge pa te nagovorijo tako, da jih podeliš drugim v pridigah. Kot ohranjevalec, poslušalec zgodb se začneš tudi izražati, začneš pisati. Zdi se mi, da se duhovniška drža v odnosu do življenjskih zgodb pozna tudi v mojih romanih.«

»Kot duhovnik si podoben pisatelju, če si poslušalec in ohranjevalec zgodb. Nekatere zgodbe ostanejo samo v tvojem srcu, ker imaš spovedno molčečnost, druge pa te nagovorijo tako, da jih podeliš drugim v pridigah. Kot ohranjevalec, poslušalec zgodb se začneš tudi izražati, začneš pisati. Zdi se mi, da se duhovniška drža v odnosu do življenjskih zgodb pozna tudi v mojih romanih.«

»No, ampak v resnici rad dajem izjave tipa 'Nikoli ne bom napisal dolgega romana!'«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«

»Bil je zelo sramežljiv do žensk, a posebej sramežljiv, kadar je šlo za njegovo pisanje, ni bil.«

»Cankar je bil znan po tem, da je svojemu založniku Schwentnerju neprestano sitnaril za denar.«

»Pišem, pišem, pišem! / Ker mi misli / neverjetno hitro grejo, / pišem, kar zapišem.«

»Človek se sam odloči, kako bo pisal, ne da bi veliko govoril o tem. Izboriti si način, kako govoriti, ne navzven, v pričakovanju hvaležnih odzivov v javnosti, ampak znotraj, kjer stavki rastejo iz živega mesa. Iz njega in vanj.«

»Pisati sem začel sebi v zabavo, vse skupaj je bila velika šala – če sem se hotel 'igrati' žanr v celoti, je k temu sodil tudi psevdonim.«